Visokošolska izobrazba je danes, posebej za gimnazijske maturante, že povsem samoumevna izbira.
Pot do študija nečesa, kar te zares veseli, pa pogosto ni tako preprosta; morda se ti po maturi niti sanja ne, o čem bi se rad izobraževal še naprej, včasih kmalu po začetku študija ugotoviš, da ta faks zares ni zate, ali pa ti ne uspe zbrati dovolj točk za vpis na želeno fakulteto.
Tudi leto, ki ga je zaznamovala pandemija, je negativno vplivalo na študijski proces, zato je letos med dijaki in študenti še več negotovosti in prevpraševanja odločitev.
Marsikdo se tako znajde pred letom, polnim neodgovorjenih vprašanj, in se počuti, kot da ostaja zadaj, ko se vsi premikajo naprej. Vendar je tudi leto pavze mogoče dobro izkoristiti.
To so besede, ki jih v taki brezciljni situaciji verjetno – posebej od staršev – slišiš zelo pogosto. Študentsko delo je res eden najpreprostejših načinov za zaslužek, še posebej, ko imaš kar naenkrat ogromno prostega časa, poleg tega pa se lahko ob njem tudi veliko naučiš o sebi – naj se zdi služba še tako banalna.
Najpogostejše študentske zaposlitve so seveda v strežbi, turizmu in prodaji, obstaja pa še ogromno možnosti, le pobrskati moraš in biti pripravljen sprejeti tudi kaj, kar ti na prvi pogled ni najbližje.
Morda boš ugotovil, da bi rad delal z ljudmi, čeprav si ves čas mislil, da nisi za to, morda boš razvil kakšno novo veščino. Če pa ti zaposlitev ne ustreza, veš vsaj, česa si v življenju ne želiš početi.
Prosto leto (ali leta) lahko izkoristiš tudi za dodatno izobraževanje. Obiskovanje delavnic te lahko pripravi na sprejemne izpite na umetniških akademijah, če si morda želel tja, pa ti ni uspelo; če pa je bila težava pri vpisu na fakulteto premalo točk, imaš vedno možnost, da še enkrat opraviš maturo.
Z nekaj prihranki in dovolj prostega časa se lahko lotiš tudi opravljanja izpitov na kateri od strokovnih srednjih šol in tako pridobiš poklicno izobrazbo – morda se zgodi, da te cvetličarstvo, gostinstvo ali lesarstvo noro navdušijo. Če se želiš učiti, je možnosti za dodatno izobraževanje še ogromno.
Ne pozabi tudi, da ima veliko študijskih smeri predavanja odprtega tipa, kar pomeni, da jih lahko obiskuješ tudi, če na fakulteto nisi vpisan, in tudi na ta način ugotavljaš, kaj te v resnici veseli.
Navsezadnje pa se lahko v času, ko ne veš, kaj bi, tudi sprostiš, umakneš in se "učiš" na drugačen način – s potepanji naokrog.
Da imaš čisto preveč prostega časa, ko so tvoji prijatelji kar naenkrat obremenjeni s predavanji in kolokviji, je lahko tudi blagoslov; če ne drugega, ponuja Slovenija odlične možnosti za potep z vlakom, pa tudi peš ali s kolesom se da priti na nešteto zanimivih krajev.
Za tiste, ki iščejo več pustolovščin, pa je svet še veliko večji in tudi cenovno bolj dostopen, kot si pogosto mislimo. Sosednje države so blizu in v njih lahko vidiš in doživiš ogromno novega.
Svojevrstna umetnost, na katero smo današnje generacije mladih že skoraj pozabile, je potovanje na "štop" – ob njem spoznavaš nove ljudi, njihove navade, morda se celo naučiš malo tujega jezika, res pa je, da se moraš precej opogumiti, še posebej danes, ko štoparjev nismo več zelo vajeni.
Čar takih potovanj je njihova nepredvidljivost in pogum, da stopiš iz cone udobja, ustvarijo pa čudovite spomine.
Na voljo so tudi različni prostovoljni projekti, pri katerih za več mesecev – ali celo dlje – odpotuješ v tujo državo, kjer pomagaš pri fizičnem delu, izobraževanju, v zdravstvu ali kako drugače. Odlična možnost, posebej za dekleta, pa je t. i. au pair – odhod v tujino, kjer prebivaš pri družini in paziš na otroke.
Možnosti, kako kvalitetno preživeti leto pavziranja, je še nešteto. A ne glede na to, kaj počneš, kako se zaposliš, kako odkrivaš, kaj v resnici iščeš v življenju, se lahko neprijeten občutek, da stagniraš, ko se vsi drugi premikajo naprej, znova in znova prikrade nazaj.
Pritiski in pričakovanja v svetu izobraževanja so veliki, odkrivati svojo poklicanost pa se včasih zazdi zares neskončno težko. Zato ne pozabi, da je tu vedno Božja pomoč; na duhovnih vajah ali pa že samo pri spovedi in duhovnem pogovoru se ti lahko ponudijo odgovori, ki jih iščeš, če zaupaš in si zanje odprt.
Konec koncev pa ne pozabi, da si še zelo mlad. Zdaj je čas za delanje napak in učenje na izkušnjah, pa naj bo to služba, študij ali karkoli drugega. Ni konec sveta, če še ne veš, kam in kako – izkoristi čas, ki ti je dan.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
