V čem se skriva past perfekcionizma? Na kakšen način poseže v naše življenje in nam preprečuje prijetne občutke zadovoljstva z opravljenimi dejanji? In zakaj nam pogosto onemogoča t. i. normalno delovanje?
Pravimo, da je perfekcionizem postavljanje zelo visokih zahtev sebi in drugim ter notranja nezmožnost sprejemanja napak ali neuspehov.
Perfekcionist si ves čas prizadeva uresničiti namišljeni ideal – prepričan je v njegov obstoj in možnost, da ga doseže. V tem prepričanju se skriva past perfekcionizma. Sanjamo namreč o nečem nerealnem, obsojamo za določen poraz na poti k osvojitvi izbranega cilja.
Poleg tega se perfekcionisti vrtijo v začaranem krogu. Ujeti so v določenem paradoksu, ker si težko dovolijo neuspehe pri svojih dejanjih, hkrati pa stremijo k namišljeni popolnosti, ki je ni mogoče doseči niti v sedanjosti niti v prihodnosti.
Kako perfekcionizem jemlje veselje do življenja
Perfekcionizem na različne načine uničuje sposobnost, da bi občutili kakršnokoli zadovoljstvo v življenju. Morda si preprosto ne dovolimo početi, v čemer uživamo, si odrekamo počitek, pa tudi če si to dovolimo, lahko zaradi tega občutimo mučno krivdo. Previsoke ambicije presegajo naše človeške vire.
Živimo v rutini neskončnih obveznosti, nenehno hitimo, smo pod časovnim pritiskom, pogosto smo neiskreni do sebe in drugih, odnosi pa nas nikoli popolnoma ne zadovoljijo.
Morda se vam vedno zdi, da bi lahko naredili kaj boljšega. Vsakodnevno zaspite z morečo mislijo na to, kako malo ste danes naredili. Nekje v srcu neprestano nosite strah, da vam nekaj ne bo uspelo ali da česa ne boste uspeli dokončati.
Medtem vas bo perfekcionizem prej ali slej pripeljal do točke, ko se boste počutili izgorelo, brezupno ali neuporabno. Morda boste za trenutek ali pa za vedno opustili vse dejavnosti in obtičali z občutki nemoči ali hromečim strahom pred neuspehom.
Tedaj lahko verjamete, da je uspeh namenjen drugim in ne vam. Le z zavistjo lahko gledate, kako drugi uživajo v svojih dosežkih.
Od kod izvira vaš perfekcionizem?
Lahko se rešite nadvlade surovega dela svoje osebnosti. Za najpomembnejše se lahko izkaže zavedanje njenega obstoja in uničujočega vpliva, ki ga ima na vaše življenje.
Naslednji korak bo razmislek o tem, od kod izvira vaše slepo iskanje popolnosti in nezmožnost upoštevanja lastnih omejitev. Kakšen pomen ima njihovo prepoznavanje? Kakšne občutke bo to prebudilo v vas?
Morda se boste morali vrniti k lastnim življenjskim izkušnjam, zlati tistim iz otroštva, ko se je najbolj intenzivno oblikovala vaša osebnost, temelj vašega notranjega življenja.
Morda ste takrat doživeli nezadovoljenost lastnih potreb, kar prisilno in nezavedno poustvarjate v svoji odraslosti, ko se obsojate na nenehno nezadovoljstvo in razočaranje nad lastnimi željami.
Neidealni, toda ljubljeni
Vašo osebnost lahko torej močno spremeni občutek skrbi in podpore drugih. Vendar bo to pomenilo, da se boste odrekli prestolu vsemogočnega vladarja, ki sam vlada nad vsem, kar se lahko zgodi v vašem življenju. Medtem boste lahko svoj občutek vrednosti utemeljili na nečem popolnoma nasprotnem – na tem, da nekdo želi poskrbeti za vas.
Vaš neusmiljeni perfekcionizem, ki si kot diktator popolnoma prilašča vaše življenje, bo lahko prevzel pošten skrbnik, ki bo branil vaše vrednote. Vsak izmed nas se mora ravnati po priznanih normah in pravilih, ki zagotavljajo, da naši vzgibi za takojšnjo uresničitev želja ne bodo dominantni pri našem delovanju v svetu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
