Po poklicu je informatik. Vedno pa je rad risal, zanimala sta ga oblikovanje in zgodovina. Oboje Uroš Žižmund združuje pri grboslovju in zastavoslovju v društvu Heraldica Slovenica. Z ženo sta med drugim tudi voditeljski par pri Družini in Življenju.
Služba, žena, sinova, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Zdaj, ko sta sinova že v 3. in 4. letniku srednje šole, je potrebne precej manj logistike. Kljub natrpanemu urniku smo vedno poskrbeli za skupno kosilo oz. včasih večerjo. Z ženo nama je bilo vedno pomembno, da se dobimo za družinsko mizo in si tudi povemo, kako je bilo čez dan.
Glede na to, da je starejši sin čez teden v Želimljah, smo največ skupaj ob koncu tedna. A tudi to se spreminja, saj sta fanta animatorja, ministranta, starejši še poje in pritrkuje, mlajši pa igra futsal, tako da imava potem z ženo lahko še nekaj časa zase.
Kako razvajate svojo ženo?
Šopek rož. Kakšen izlet ali konec tedna v dvoje. Sprehodi po bližnji okolici. Morda seminar gibanja Družina in Življenje. Pri DiŽ-u, kjer tudi vodiva eno izmed zakonskih skupin, imamo “pravilo”, da hodimo na mesečne zmenke. Enkrat povabi žena, drugič mož. Nazadnje sem zatajil, a se je žena izkazala, zato se ji moram še oddolžiti.
O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Avto je sredstvo, ki te pripelje od točke A do točke B. Redni servis in to je to. Športa praktično ne spremljam. Drugače pa pomagam pri domačih opravilih. Vem, da žena ceni vse, kar naredim za družino, zelo pa je hvaležna, ko zvečer pomijem in pospravim posodo, in jaz sem ji hvaležen za vse, kar naredi za nas, še posebej za likanje.
Za klene fante in gospode
S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite? Kaj vam pomeni molitev? Katere so vaše najljubše oblike molitve?
Najbolj seveda pri sveti maši, na DiŽ-evih seminarjih, srečanjih zakonske skupine in na romanjih. V okviru Društva Malteška pomoč Slovenija imamo enkrat na leto duhovno obnovo.
Molitev je odklop od tega sveta in stik s presežnim. Čas, ko se umirim, zahvalim, prosim, sem lahko z Gospodom. Ko smo vsi skupaj, mi veliko pomeni družinska večerna molitev, drugače pa rad molim rožni venec.
Kako molitev in duhovnost tkete v odnos s sinovoma? Kakšne povratne informacije dobivate?
V najstniškem obdobju je nekoliko težje. Poskušam biti zgled in včasih je tudi obratno, na kar sem ponosen.
Kako pa vera pronica tudi skozi vašo službo? Kaj imata skozi vaše oči skupnega vera in informacijska tehnologija? Lahko o tem delite kakšno anekdoto iz službe?
Kot vse nove tehnologije je tudi informacijska tehnologija prinesla mnogo dobrih kot tudi slabih stvari. Dejstvo je, da smo preveč za ekrani in mlajše generacije v bistvu ne poznajo življenja brez elektronskih naprav.
Prav tako lahko postane nevarno, ko se začne človek postavljati v vlogo Boga in izrabljati informacijsko tehnologijo v slabe namene. Kot kristjani smo poklicani tudi k razločevanju in moramo prepoznavati, od kod kaj prihaja. Kljub vsemu pa mislim, da informacijska tehnologija nudi obilo možnosti za širjenje pravih informacij, povezovanje občestva in oznanjanje vesele novice.
“Očetovstvo me izpolnjuje, ker …?”
Ker se ti življenje obrne na glavo, na tak pozitiven način. Na trenutke je naporno, ampak izjemno lepo, ko se daruješ in rasteš skupaj ter vidiš, da nekaj pa le delaš prav.
Spoznajte Uroševe dejavnosti:
Kateri del vaše osebnosti izpolnjuje delovanje v grboslovnem in zastavoslovnem društvu Heraldica Slovenica in pri Malteški pomoči?
Z grbi in zastavami sem se srečal že v osnovni šoli, ko smo zbirali sličice in mi je v roke prišla knjiga Whitneyja Smitha Zastave in grbi sveta. Tako se je začelo moje zanimanje za grboslovje in zastavoslovje in je raslo v obdobju osamosvajanja Slovenije, ko je bilo tudi ustanovljeno društvo Heraldica Slovenica.
V društvo sem se sicer vključil šele leta 2016, a sem pred tem bolj ali manj aktivno spremljal, kaj se dogaja na tem področju. V društvu se lotevamo različnih projektov, s katerimi ljudi ozaveščamo o pomenu in pravilni rabi simbolov. Tako smo postavili spletno mesto izobesi-zastavo.si, kjer najdete vse o pravilnem izobešanju slovenske zastave, in pokrajine.com, kjer smo predstavili predloge za nove grbe in zastave bodočih slovenskih pokrajin. Organiziramo tudi strokovna predavanja in ekskurzije.
V letu 2022 smo v Ljubljani organizirali vsebinsko bogat in odmeven mednarodni zastavoslovni kongres ICV 29. Zastava kongresa je moje delo, prav tako izris zastave v podporo boju proti koronavirusu, ki smo jo skupaj z ekipo iz društva ustvarili med pandemijo. Smo pisana druščina prijateljev, v kateri lahko vsak s svojimi talenti prispeva k delovanju društva.
Lahko podrobneje predstavite Malteški red?
Glavno vodilo Malteškega reda je Tuitio fidei et obsequium pauperum – Obramba vere in pomoč ubogim. In to je tisto, kar Malteško pomoč, ki je humanitarna organizacija reda, loči od preostalih humanitarnih organizacij.
Vsa dejavnost je vključena v obljubo vsakega člana ob sprejemu v društvo: “Obljubljam, da se bom v duhu reda boril proti osmerim stiskam in slabostim sveta – bolezni in zapuščenosti, brezdomstvu in lakoti, pomanjkanju ljubezni in krivici, ravnodušnosti in neveri.” V društvu ne skrbimo samo za materialno pomoč, ampak izvajamo tudi družabna srečanja in druge dejavnosti.
Odzovemo pa se tudi na izredne razmere, kot je recimo vojna v Ukrajini, ko so naši prostovoljci pomagali na ukrajinsko-slovaški meji in dostavljali pomoč v Ukrajino. Ali pa ob lanskih poplavah v Sloveniji, ko smo takoj priskočili na pomoč.
Ravno v teh dneh je na poti po prizadetih območjih milostna podoba Marije iz Filerma, ki jo je v prvi polovici meseca novembra lani v Vatikanu blagoslovil papež Frančišek. Namen je, da ljudem pokažemo, da jim stojimo ob strani in jih povabimo k skupni molitvi v duhu karizme reda.
Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Že od malega sem rad risal, to sem potem združil z zanimanjem za grbe, zastave in zgodovino. Z uporabo računalnika sem se začel zanimati tudi za grafično oblikovanje in tako v obeh društvih poskrbim za marsikatero grafiko, ki jo potem vidite na spletu ali v tiskani obliki.
Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Vere. Moderni človek je izgubil vero oz. jo je usmeril v druge, manj pomembne stvari, v stvari, ki ne prinašajo veselja. Iskalcev je veliko, vprašanje pa je, kje in kaj iščejo. Zato je v tem duhovno izpraznjenem svetu pomembno širjenje veselega oznanila (“Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!” (Mr 16,15)).
Upanja. Ko upada vera, upada pomen vrednot in s tem tudi upanje. V svetu nam primanjkuje pristnih medosebnih odnosov, tradicionalne vrednote so napadene z vseh strani, ni nam mar za nerojene otroke, starejšim bi radi pomagali umreti in ravno na tak način veliko preveč ljudi izgubi upanje za vedno.
Ljubezni. Ljubezen je zbanalizirana na telesne užitke, za kaj več se je pa že težko potruditi. Vsi bi radi vse in takoj; če tega ni, potem gredo raje narazen. Ljudje pozabljajo, kaj je to karitativna ljubezen, ljubezen, pri kateri se daruješ, služiš, žrtvuješ, za svojo ženo, otroke, družino, skupnost.
Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Rojstvo obeh sinov. Ko te čudež novega življenja zaznamuje za vedno in se hkrati zaveš minljivosti tega sveta.
Vaša največja osebna in družinska želja oziroma cilj za prihodnost?
Da bi sinova uspešno končala šolanje, postala pokončna moža ter ohranila vero. Za naju z ženo pa, da bi rasla v veri in medsebojni ljubezni in ostala zdrava.
