Aleteia logoAleteia logoAleteia
čet, 9. februarja |
Aleteia logo
Zanimivosti
separateurCreated with Sketch.

Ali vera v Boga spreminja naše možgane in nas dela bolj čustvene?

3d rendering of a brain

Andrus Ciprian | Shutterstock

Gelsomino del Guercio - objavljeno 26/11/22

Ameriška študija pravi, da so verni ljudje bolj dovzetni za čustveno odzivanje in manj zmožni kritičnega mišljenja. Dva strokovnjaka s področja nevroznanosti sta to tezo ovrgla

Ali so ljudje, ki verujejo v Boga, manj zmožni analitičnega mišljenja kot ateisti? Ali imajo ateisti bolje razvito kritično mišljenje v primerjavi z verujočimi? Ameriška študija pravi, da so verni ljudje bolj dovzetni za empatično in čustveno dojemanje in manj sposobni kritičnega mišljenja. Vendar nam dva strokovnjaka s področja nevroznanosti pojasnjujeta, da ni povezave med verovanjem v Boga in zmožnostjo mišljenja.

Študija

Študija, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Plos One, pravi, da vera v Boga spreminja možgane. O tem je pred nekaj leti poročal tudi britanski časopis The Independent. Članek govori o tem, da ljudje, ki verujejo v Boga, v manjši meri uporabljajo področje možganov, ki je odgovorno za analitično mišljenje, ter da imajo bolj aktivno področje možganov, ki je odgovorno za doživljanje empatije.  

Osem eksperimentov

Profesor Anthony Ian Jack, eden od avtorjev omenjene raziskave oz. članka, pojasnjuje: “Vera v nekaj nadnaravnega nas vodi v zanemarjanje kritičnega mišljenja, kar pa nam pomaga pri razumevanju pojavov s socialne in čustvene perspektive.”

Z analizo osmih eksperimentov, ki so bili izvedeni na vzorcu 159–527 odraslih, so raziskovalci ugotovili, da so verni ljudje bolj empatični kot osebe, ki niso verne.

Analitično mišljenje in empatija

Profesor Paolo Maria Rossini, direktor oddelka za nevroznanost v Polikliniki Agostino Gemelli v Rimu, poudarja, da je študija profesorja Jacka nastala na Case Western Reserve University v Clevelandu v ZDA in je temeljila na starejših publikacijah iste delovne skupine, ki trdi, da je analitično mišljenje povezano z ateizmom, religiozno in transcendentno mišljenje pa z bolj socialno usmerjenim in empatičnim temperamentom.

Skupna točka

Profesor Rossini nadaljuje: “Nekateri menijo, da sta ta dva načina vzpostavljanja odnosa do stvarnosti in drugih ljudi v diametralnem nasprotju. Vendar so v obeh primerih vpletene nevronske mreže v čelnih režnjih, predelu možganov, ki uravnava čustva, spomin in sposobnost za odnose.”

Tip mišljenja in moralna občutljivost

Avtorji študije so analizirali osem znanstvenih publikacij, ki so se osredotočale na specifične primanjkljaje na področju socialnega in čustvenega procesiranja.

Profesor Rossini komentira: “Tako so prišli do sklepa, da je vera pozitivno povezana z moralno občutljivostjo in da negativno povezavo med vero in analitičnim mišljenjem lahko pojasnimo prek negativne povezave med moralno občutljivostjo in analitičnim mišljenjem.”

“Premalo znanstveni” sklepi

Tudi profesor Filippo Tempia, nevroznanstvenik in docent na Univerzi v Turinu, je za portal Aleteia izpostavil: “V članku profesorja Jacka in njegovih sodelavcev ni govora o tem, da vera spreminja možgane ali da nas vodi v manj kritično in bolj socialno ter empatično mišljenje. V študiji so samo primerjali osebe, ki so nagnjene k bolj kritičnemu in analitičnemu mišljenju, in osebe, ki se odzivajo bolj intuitivno.”

Namen te raziskave

Prvi sklep je bil, da je število oseb, ki verjamejo v Boga, manjše v skupini oseb, ki razmišljajo bolj analitično.

“Ta rezultat ni nič novega, prva tovrstna študija je iz leta 2012. Dejansko je namen študije nekaj drugega: razločevati, ali je večja pogostost verovanja v Boga povezana z večjo socialno naravnanostjo ali večjo moralno občutljivostjo. Rezultati kažejo, da je moralna občutljivost povezana z večjo pogostostjo verovanja v Boga, socialna naravnanost pa ni povezana s pogostostjo verovanja v Boga.”

Ovržene teorije

Profesor Tempia dodaja, da je “ta rezultat v nasprotju z mnogimi socialnimi teorijami, ki poskušajo verovanje v Boga pojasniti kot evolucijsko pridobitev, ki se je prek naravne selekcije ohranjala zaradi socialnih prednosti, ki jih je prinašala. Še ena napačna teorija je, da verovanje v Boga izhaja iz nagnjenosti naših možganov, da pripisujejo dušo vsemu, kar je dejavno, npr. kamnu, ki pade, vodi, ki teče ipd.”

“Ta študija tudi kaže, da sposobnost razumevanja drugih ljudi kot akterjev z lastno voljo ni povezana niti z večjo niti manjšo nagnjenostjo k verovanju v Boga. Edini dejavnik, ki je bil dejansko povezan z verovanjem v Boga, je bila moralna občutljivost.”

Niso izvajali meritev na možganih

Polega tega je nevroznanstvenik dodal, “da v tej študiji sploh niso preučevali možganov: gre za psihološke eksperimente brez vsakršnih meritev na možganih”.

Študija profesorja Jacka in njegovih sodelavcev je pokazala, da “povezava med večjo nagnjenostjo k verovanju v Boga in manjšo stopnjo analitičnega mišljenja ni resnična, ampak je posledica dejstva, da osebe z višjo stopnjo analitičnega mišljenja kažejo manjšo moralno občutljivost do drugih. Edina resnična povezava je med verovanjem v Boga in večjo moralno občutljivostjo.”

Vzrok ali posledica?

Na koncu profesor Tempia doda, da je ena od omejitev študije ta, da ne more opredeliti, kaj je vzrok in kaj posledica, torej ali moralna občutljivost vodi do verovanja v Boga, ali verovanje v Boga povzroči moralno občutljivost, ali je ta povezava posledica nekega tretjega dejavnika, ki ga v študiji niso upoštevali.”

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Marina Vidmar.

Tags:
veraznanost
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.