Pred enajstimi leti je imel papež Frančišek svojo prvo splošno avdienco na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Tisti dan je pozval k miru v Srednjeafriški republiki. Uporniške sile so nekaj dni prej z državnim udarom prevzele vlado, kar je povzročilo nasilje in delitve v državi.
Od tiste prve splošne avdience se papež Frančišek iz tedna v teden v govorih, pismih, izjavah in še čem spominja oboroženih sporov in vojn, zaradi katerih trpijo številni narodi po vsem svetu.
Po navedbah vatikanskih medijev je papež samo od začetka leta 2023 do danes recimo 130-krat pozval k miru v Ukrajini in 60-krat k premirju na Bližnjem vzhodu.
Včasih s svojimi izjavami glede določenih sporov celo povzroči burne razprave. Predvsem pa papež nenehno zagotavlja svojo bližino vsem trpečim zaradi vojn.
Ker svet enajst let po izvolitvi papeža Frančiška še vedno pestijo vojne, je Aleteia zbrala nekaj navedkov, ki predstavljajo nekatere Frančiškove ponavljajoče se teme, ko govori o oboroženih sporih.
1
TRETJA SVETOVNA VOJNA PO KOŠČKIH
Papež Frančišek ves čas svojega pontifikata pogosto ponavlja, da naš sodobni svet že doživlja tretjo svetovno vojno, le da se ta bojuje po koščkih, razpršenih po vsem svetu. Eden prvih primerov, ko je uporabil ta izraz, je bil njegov obisk v Sarajevu, prestolnici Bosne in Hercegovine, junija 2015.
“Tudi v današnjem času želja po miru in prizadevanja za izgradnjo miru trčijo ob stvarnost številnih oboroženih spopadov, ki trenutno pestijo naš svet. Gre za nekakšno tretjo svetovno vojno, ki se odvija po koščkih, in v okviru globalnih komunikacij čutimo vojno ozračje.
Nekateri želijo to ozračje namerno spodbujati in podpihovati, predvsem tisti, ki si želijo sporov med različnimi kulturami in družbami, in tisti, ki špekulirajo z vojnami z namenom prodaje orožja. […] Dobro poznate [vojno], saj ste jo izkusili tukaj: koliko trpljenja, koliko uničenja, koliko bolečine!”
2
VOJNA JE VEDNO PORAZ
Papež je že večkrat poudaril, da je vojna vedno poraz – pa ne le za poraženo državo, temveč za vse vpletene strani. Tudi “zmagovalci” se morajo soočiti z uničenjem in trpljenjem, ki ga povzroči vojna. Na molitvenem bdenju za mir le nekaj mesecev po svoji izvolitvi, 7. septembra 2013, je dejal:
“Poglej žalost svojega brata – v mislih imam otroke: poglej jih … poglej žalost svojega brata, zadrži roko in ne povečuj bolečine, obnovi porušeno harmonijo; in vsega tega ne dosežeš s spopadom, temveč s srečanjem! Naj preneha hrup orožja! Vojna vedno pomeni neuspeh miru, vedno je poraz za človeštvo. […] Bratje in sestre, odpuščanje, dialog, sprava – to so besede miru v ljubljeni Siriji, na Bližnjem vzhodu, po vsem svetu!”
Pri splošni avdienci 23. marca 2022 je dejal:
“V vojni ni zmage: vse je poraženo. Naj Gospod pošlje svojega Duha, da bi nam dal razumeti, kako je vojna poraz človeštva, da bi nam dal razumeti, kako moramo namesto tega vojno premagati. Naj nas Gospodov Duh vse osvobodi te samouničevalne potrebe, ki se kaže v vodenju vojne.”
3
SPOMIN NA MATERE IN ŽENE
V številnih govorih papež nameni kakšno misel materam in ženam, ki so izgubile sinove, može in očete – ti so namreč pogosteje v prvih bojnih vrstah. Med obiskom rimskega vojaškega pokopališča 2. novembra 2023, na dan vernih rajnih, je Frančišek dejal:
“Pomislil sem na starše, na matere, ki so prejele pismo s tisto vsebino: ‘Gospa, v čast mi je, ker Vam lahko sporočim, da je vaš sin junak.’ ‘Junak že, toda meni so ga vzeli.’ Toliko solza v teh življenjih, ki so bila prekinjena. In ne morem, da ne bi pomislil na današnje vojne. Enako se dogaja tudi danes: toliko ljudi, mladih in ne več tako mladih …”
Ali v sporočilu, poslanem na šesto srečanje Pariškega foruma za mir novembra 2023:
“Nobena vojna ni vredna solz matere, ki je videla svojega otroka pohabljenega ali ubitega; nobena vojna ni vredna izgube življenja vsaj enega človeka, svetega bitja, ustvarjenega po Stvarnikovi podobi in sličnosti; nobena vojna ni vredna zastrupitve našega skupnega doma; in nobena vojna ni vredna obupa tistih, ki so prisiljeni zapustiti svojo domovino.”
4
SPOMIN NA OTROKE
Papež vedno misli tudi na mlajše člane družbe, ki jim je bilo ukradeno otroštvo, ko so odraščali v senci vojne. Kot pri mnogih družbenih vprašanjih, o katerih govori, papež kaže, da problematika ne zadeva “anonimnega človeštva”, temveč resnične posameznike, vsakega s svojo zgodbo.
Pogosto se srečuje z otroki iz držav, ki jih je prizadela vojna, bodisi na splošnih avdiencah, ob obisku bolnišnic ali ob drugih priložnostih. V pismu ukrajinskemu ljudstvu, objavljenem novembra 2022, je zapisal:
“Pogosto pomislim na številne tragične zgodbe, ki sem jih slišal, predvsem tiste, v katerih so bili udeleženi majhni otroci: koliko otrok je bilo ubitih, ranjenih ali osirotelih, odtrganih od mater! Z vami jokam za vsakim otrokom, ki je bil ubit v tej vojni, kot Kira v Odesi, kot Lisa v Vinici, kot stotine drugih otrok. V vsakem od njih je bila globoko zaznamovana naša človečnost. Zdaj so v Božjem naročju; vidijo naše boje in molijo, da bi se kmalu končali.”
5
NE POZABITE NA VSE SPORE ŠIROM PO SVETU
Papež pogosto pozove ljudi, naj ne pozabijo na spopade, ki se še vedno dogajajo, vendar se ne pojavljajo na naslovnicah svetovnih medijev. Leta 2019 je na srečanju s tujimi časnikarji v Italiji dejal:
“V srcu in spominu se mi poraja vprašanje, ki mi ga je pred kratkim zastavil eden izmed vas: ‘Kaj menite o pozabljenih vojnah?’ O tistih vojnah, ki še trajajo, vendar ljudje nanje pozabljajo, vojnah, ki niso na dnevnem redu v časnikih, v medijih. Bodite previdni: ne pozabite na stvarnost, ker je ta trenutek ‘udarec že mimo’. Ne, stvarnost se nadaljuje, mi gremo naprej. To [spominjanje] je dobra stvar. Vojne, na katere je družba pozabila, in vendar še vedno trajajo.”
Leta 2022 je članom Papeškega inštituta za tuje misije povedal :
“Danes smo vsi zaskrbljeni, in prav je, da smo, zaradi vojne tukaj v Evropi, pred vrati Evrope in v Evropi, toda vojne se dogajajo že leta: že več kot deset let v Siriji, pomislite na Jemen, pomislite na Mjanmar, pomislite na Afriko. Na te ne pomislimo, niso del kulturne Evrope … Pozabljene vojne, greh je, da jih takole pozabimo.”
6
VPRAŠANJE TRGOVINE Z OROŽJEM
Eden od dejavnikov vojne je vedno znova deležen papeževe najostrejše kritike: trgovina z orožjem in tisti, ki se okoriščajo z ubijanjem in ga celo podžigajo, da bi denar še naprej prihajal. Papež Frančišek pogosto obsodi trg, ki se ukvarja s proizvodnjo orožja za uničevanje. Na srečanju z begunci in invalidi v Jordaniji med obiskom Svete dežele leta 2014 je papež dejal:
“Sprašujem se: Kdo tem ljudem prodaja orožje za vojno? Poglejte, to je korenina zla! Sovraštvo in finančni pohlep pri proizvodnji in prodaji orožja. To bi nas moralo spodbuditi k premisleku o tem, kdo je odgovoren za te razmere, za zagotavljanje orožja tistim, ki so v sporu, in s tem za vzdrževanje tega spora. Premislimo o tem in z iskrenim srcem povabimo te uboge zločince, naj spremenijo svoje ravnanje.”
7
PAZITE, DA NE POSTANETE RAVNODUŠNI
Papež Frančišek pogosto opozarja na “globalizacijo brezbrižnosti” – to je otopelost, ki ljudi oddaljuje od sočloveka, ki morda trpi. Ko je papež leta 2014 ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne obiskal vojaški spomenik v Sredipolju v severni Italiji, je dejal:
“Pohlep, nestrpnost, želja po moči. … Ti motivi so temelj odločitve za vojno in prepogosto jih opravičuje ideologija; toda najprej se pojavi izkrivljena strast ali nagon. Ideologija je predstavljena kot opravičilo, ko pa ideologije ni, se pojavi Kajnov odziv: ‘Kaj mi mar. Sem mar jaz varuh svojega brata?’ (prim. 1 Mz 4,9). Vojna se neposredno ne ozira na nikogar, pa naj gre za ostarele, otroke, matere, očete. … ‘Kaj mi mar?’
Nad vhodom na to pokopališče v zraku visijo te posmehljive besede vojne: ‘Kaj mi mar?’ Vsak od tukaj pokopanih mrtvih je imel svoje načrte, svoje sanje … vendar je bilo njihovo življenje prekinjeno. Zakaj? Zakaj je človeštvo reklo: ‘Kaj mi mar?'”
8
NE NAVADITE SE NA VOJNO
Frančišek ob spominu na spopade, ki trenutno divjajo v svetu, posebej med svojimi rednimi tedenskimi srečanji, kot sta splošna avdienca ali molitev angelovega češčenja oz. Raduj se, Kraljica nebeška, pogosto spodbuja ljudi, naj se ne navadijo, da se na območjih, ki že dolgo trpijo, dogajajo vojne. Med opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška 21. maja 2023 se je papež spomnil Sudana:
“Dragi bratje in sestre, žalostno je, toda mesec dni po izbruhu nasilja v Sudanu so razmere še vedno resne. […] Prosim vas, ne navadimo se na spore in nasilje. Ne navadimo se na vojno.”
Podobno je pri molitvi angelovega češčenja 12. junija 2022 izpostavil razmere v Ukrajini:
“V mojem srcu ostaja živa misel na ukrajinsko ljudstvo, ki ga je prizadela vojna. Naj minevanje časa ne omili naše bolečine in skrbi za to preizkušano prebivalstvo. Prosim vas, ne navadimo se na to tragično stvarnost! Vedno jo ohranjajmo v svojih srcih. Molimo in si prizadevajmo za mir.”
9
PROSIM VAS, USTAVITE SE
Ponavljajoči se pozivi papeža Frančiška k miru pogosto razkrivajo intenzivnost njegovega čustvovanja, ko moleduje za konec vojne:
Danes je vojna sama po sebi zločin proti človeštvu.
Vojna je norost. Vojna je vedno poraz.
Dovolj, prosim! Skupaj recimo: Dovolj, prosim! Ustavite se!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
